Vsebina filma

Leta 1930 Cankarjeva založba napove izid vojnega romana „Doberdob“ pisatelja Prežihovega Voranca. Roman bo popisal tragične zgodbe vojakov, ki so se borili na Doberdobski planoti, na kateri je po mnenju zgodovinarjev izkrvavelo največ slovenskih vojakov, ki so se borili v prvi svetovni vojni in na kateri se je bojeval tudi takrat dvaindvajsetletni pisatelj s pravim imenom Lovro Kuhar.
Roman dejansko izide šele leta 1940, pisatelj pa roman v desetih letih od napovedi izida napiše kar trikrat, saj rokopis nekajkrat izgine v nenavadnih okoliščin. Obdobje pisanja romana namreč sovpada z aktivnim političnim življenjem Prežihovega Voranca. Bil je eden prvih komunistov na slovenskem, leta 1937 pa postane celo organizacijski sekretar ter s tem drugi človek jugoslovanske komunistične partije. Bil je agent kominterne, popotnik, ki je govoril 5 jezikov ter bil v stikih z nekaterimi najvidnejšimi politiki tistega časa. Hkrati je ves čas ohranjal osebno skromnost in vero v malega človeka ter vrednote, ki sčasoma niso bile več v duhu vse trše partijske ideologije.
Roman Doberdob je nastajal v obdobju, ki ga je Voranc zaradi aktivnega političnega življenja, večinoma preživel v ilegali in velja za edini slovenski avtobiografski roman na temo prve svetovne vojne.

 

Prežihov Voranc / Lovro Kuhar

(10.8.1893 – 18.2.1950)

Prežihov Voranc se je rodil v Podgori pri Kotljah, kjer je tudi končal osnovno šolo. Ob materinih pripovedih se je oblikoval Vorančev pripovedniški dar. Ker mu oče ni dovolil, da se vpiše v gimnazijo, se je začel izobraževati sam. Leta 1919 se je zaposlil kot delavec, nato kot uradnik v jeklarni na Ravnah. Ker je aktivno deloval v ilegalni KPJ, je moral leta 1930 v emigracijo, živel je na Dunaju, v Parizu in Moskvi. Kot agent kominterne je potoval po Evropi, zaradi komunistične dejavnosti je bil tudi večkrat zaprt. Sčasoma je postal eden vodilnih mož KPJ. Po sporu z Josipom Brozom Titom se je leta 1939 ilegalno vrnil v Slovenijo in skrivaj bival v Ljubljani. Do aprila 1941, začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji, se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju.
Po ustanovitvi OF se je ponovno aktiviral v partijskih organih in v različnih komisijah OF. V začetku leta 1943 so ga aretirali pripadniki MVAC in ga predali Italijanom. Po kapitulaciji Italije so ga Nemci odpeljali v zapor v Begunje in nato na nadaljnja zasliševanja na sedež gestapa v Berlin. Nemci so mu med zasliševanji ponudili predsedniško mesto slovenske marionetne države, ki bi jo poleg Ljubljanske pokrajine in Primorske sestavljali tudi Gorenjska in Štajerska, a je ponudbo odklonil. Nato so ga poslali v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen in januarja 1945 v Mauthausen, od koder se je po vojni vrnil v domači kraj.
Vir: Wikipedia

 

 

Iz objav v medijih

„Dokumentarnemu filmu Doberdob – roman upornika uspe naslikati širši portret obdobja med vojnama in po letu 1945, in to z napeto zgodbo, ki ji tudi po besedah Martina Turka, zaradi številnih preobratov najbrž niti ne bi verjeli, če bi bil po njej posnet igrani film.“

Matej Juh, Radio Slovenija

„Dokumentarec scenarista in režiserja Martina Turka Doberdob - roman upornika (...) Voranca petinšestdeset let po njegovi smrti suvereno postavi nazaj v slovenski zgodovinski spomin.(...).. Film Doberdob – roman upornika je imeniten primer dokumentaristike, ki je za povrh zgrajen s suspenzom in poetičnim, celo razprtim koncem.“

Ženja Leiler, Delo

„Po vsebinski plati oziroma po tem, kar izvemo, je ta dokumentarec tako zanimiv in prav intriganten, da bi lahko navdihnil najmanj tri igrane filme.“

Zdenko Vrdlovec, Dnevnik

„Igrano - dokumentarni film, v katerem nastopajo različni sogovorci in poznavalci, ni le pripoved o romanu, ampak predvsem o življenju Prežihovega Voranca. In kakšno filmsko življenje je to bilo. Kakšna eksistenca!“

Irena Štaudohar, Sobota priloga

„Skozi številne pripovedovalce, med katerimi je tudi Prežihova vnukinja Metka Petrič, dokumentarec zaobjame več dimenzij Prežiha, s tem pa prikaže njegovo literarno in politično veličino, ki presega prvenstveno prepoznavnost Prežiha kot avtorja Solzic in Samorastnikov.“

Petra Lesjak Tušek, Večer

 

„Dokumentarno-igranemu filmu dajejo posebno težo pripovedi širši javnosti manj znanih zgodovinarjev, za piko na i pa je s svojo pripovedjo poskrbela Vorančeva vnukinja Metka Petrič.“

Jožica Hribar, Svobodna beseda

„Film režiserja Turka – Doberdob, se je meni pravzaprav zdel odličen film. Zdi se mi, da je idealno povezal pričevanja ljudi, torej, ne glede na to kaj so bili, lahko je to Prežihova vnukinja, literarni zgodovinarji, slavisti, vsi, ki so govorili vse o usodi Doberdoba. Vsi namreč vemo, da imamo med Prežihovimi romani, da ima Doberdob, bi rekel, najbolj nenavadno.“

MIRKO OSOJNIK (Upokojeni kustos Koroškega pokrajinskega muzeja) ob premieri filma na Ravnah na Koroškem

„Režiser je v svojem filmu uporabil zanimiv pristop, saj se je odločil za igrano-dokumentarni film. V njem se pojavijo tudi ilustracije Damjana Stepančič, ki so nastale prav zanj. Ker je Vorančevih fotografij bolj malo, je režiser vrzel zapolnil z ilustracijami, da si dogodke lažje predstavljamo. Film se mi je zdel zelo zanimiv. Navdihnil me je, da bom prebrala knjigo Doberdob. Ta ima okoli 500 strani, a se mi zdi zanimiva..“

Nika Janjič, 9.a., Novinarski krožek OŠ Loka Črnomelj

 

Sogovorniki

METKA PETRIČ, vnukinja Prežihovega Voranca
DDr. IGOR GRDINA, zgodovinar in literarni zgodovinar
Mag. Dr. FABIAN HAFNER, slavist
Mag. MARKO ŠTEPEC, zgodovinar
Dr. MIRAN HLADNIK, literarni zgodovinar
DARIO FRANDOLIČ, profesor in ljubiteljski zgodovinar
Mag. VASJA KLAVORA, publicist
Dr. VIDA DEŽELAK BARIČ, zgodovinarka

 

Igrajo

SREČKO KERMAVNER - Prežihov Voranc
ALEŠ VALIČ - Interpretacija odlomkov iz romana "Doberdob, vojni roman slovenskega naroda"

Žandarja: JURE OREL, KAJETAN BAJT
Roparja: ŽIGA SEDMAK,DAVID ČEH
Diplomatski uradnik: DRAGAN REMŠKAR
Mladi Voranc: BORIS CAR
Vojaki: MARKO NEGRIESKI, BRANKO POGLADIČ, BOŠTJAN BAČER, MARJAN ROS, MAKSIMILJAN KRISTAN

 

Avtorska ekipa

Scenarij in režija: MARTIN TURK
Producentka: IDA WEISS
Direktor fotografije: RADOVAN ČOK
Montažer: JURIJ MOŠKON
Skladatelj: CHRIS ECKMAN
Avtor ilustracij: DAMIJAN STEPANČIČ
Oblikovalec zvoka: MIHA JARAMAZ
Snemalec zvoka: VJEKOSLAV MIKEZ
Scenograf: MARCO JURATOVEC
Kostumograf: EMIL CERAR
Oblikovalka maske: PETRA HARTMAN

 

 

Martin Turk

Študij filmske in televizijske režije je končal na AGRFT. Svoje kratke igrane filme je predstavil na več kot šestdesetih mednarodnih festivalih, med drugim Cannes – Quinzaine des realisateurs, Angers, Los Angeles, Aspen, Sarajevo, Palm Springs, Edinburgh ter prejel več domačih in tujih nagrad. Leta 2012 je posnel celovečerni igrani prvenec Nahrani me z besedami.

 

Produkcija

BELA FILM

v koprodukciji z

RTV SLOVENIJA
Vodja projekta: Mateja Erika Smisl
Dokumentarni program
Urednik: Peter Povh
Producent: Jaka Hemler

in

RAI FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Odgovorna urednica za Slovenski program RAI – Sedež za FJK:
Martina Repinc

 

Tehnični podatki

Dolžina: 74 min.
Format: DCP, barvni
Ratio: 1:1,78 (16:9)
Hitrost: 25fps
Zvok: Stereo
Jezik: Slovenski
Leto produkcije: 2015 (Maj)

 

 

Submitting Form...

The server encountered an error.

Vaše sporočilo je bilo poslano.

Hvala!